•  Domov  •  Analiza  •  Vprašanja/odgovori  •
      •  Prošnjo za delo vam napišem jaz  •
 
Kdo me ne pozna ve, da zelo rad testiram.
I pri tem prodajam sebe, svoje znanje in ... svoje sposobnosti.
Ste kdaj razmišljali ali je podjetje pravo za vas?
Ne vi za podjetje ampak podjetje za vas?
 
To sem je jaz vprašal, ko sem videl, oglas, za katerega sem vedel,
da je narejen samo za zakonodajo - imeli so kandidata.
A stvar se jim je zapletla. Zelo.
Oglas napisan s strani strokovnjaka. Sfrizirana znanja in spretnosti.
A napisal sem prošnjo v kateri sem se po dolgem in po čez zlagal.
Samo za to, da vidim ali me bodo poklicali. In so me.
In nasproti mene je sedela konkurenca - podjetje s kadrovskimi rešitvami.
Poklicani smo bili trije kandidati.
Poklicali so me v sejno sobo in predstavili, kdo so.
V ustih sem imel zvečilko in tudi roke jim nisem dal.
Čeprav so se zelo začudili in se spogledali so nekako začeli delati na samem razgovoru.
Vse kar so me vprašali - sem jih ponesel v višave. Vse in zraven tudi povedal še več.
Lagal tako zelo, da sem si celo sam verjel. A verjeli so mi tudi oni.
In začelo se je.
Razgovor z njihove strani je trajal cca. 30 minut. Bili so navdušeni nad menoj in
mojim mednarodno-svetovnim znanjem, poznanstvi in tujimi jeziki.
Veste z lahkoto nekomu nekaj poveste v ruščini, če ga ne razume.
Če imaš domišljijo se vedno lahko nekaj spesni. :)
Aja ... začelo se je :)
Seveda na koncu eno in edino vprašanje, ki sem ga čakal "imate vprašanje za nas".
Da ... to sem čakal. Samo ta čas, da dobim možnost jaz njih spraševati.
In začel sem, čeprav mi je bilo zelo smešno ...
" Kdaj se je vaše podjetje ustanovilo in koliko časa je bil na čelu prvi predsednik uprave? "
Šokiralo jih je !!!! Še sedaj vidim obraze, kako so me začeli buliti in se spogledovati ...
" Zakaj bi ravno vi bili podjetje zame ? "
Ostali so brez besed. Glavni selektor je začel dogovori o novih ciljih podjetja in ...
" ne-ne. ne zanimajo me cilji podjetja. Zakaj bi ravno vi bili podjetje zame "
Pač nekaj so povedali, čeprav niso vedeli nič kaj konkretnega ali pametnega.
" Zakaj se pri vas toliko menjavajo kadri? "
Bila je kriva zakonodaja in slabi delavci.
" Zakaj potem sprejemate slave kadre oz. delavce? Opažam, da ste profesionalec na tem področju.
Kje vam potem spodleti?" Uuuu bemtiš tukaj sem jih zadev v terno.
So se spogledali in vprašali, če še imam kakšno vprašanje.
"Da " in spraševal dalje :)
" Koliko je prača predsednika uprave? " Jojjjjj ...
Tega podatka mi niso hoteli izdati.
" Kolikšen je procent zaposljivosti žensk v podjetju ?  "
Se jim ni sanjalo.
" Zakaj me ni prišel pozdraviti predsednik uprave. Mu nisem toliko vreden za to minuto? "
Povedali so, da je zelo zaseden.
 
" In še vedno mi niste povedali, zakaj bi ravno vi bili podjetje zame? Kaj je na vas tako posebnega,
  da bi prišel delati k vam? "
Imajo vizijo in zelo dobre cilje.
" Katere so vaše slabosti? "
" A podjetja mislite?" "Ne-ne. Ne mislim podjetja - vaše slabosti?"
" Zakaj pa vas zanimajo moje slabosti g. Sandi?" ... "da vidim ali zmorem delati s takšnimi
sodelavci in njegovimi slabosti. Nič slabega, kajne. Verjetno tudi vi ne morete delati z vsakomur,"
ali? "
To vprašanje jih je vrglo s tira. Imeli so me čez glavo. In zaključili smo.
Kaj pa vem, kakšen je prej bil rezultat, a na koncu je bil za moje pojme izjemen.
Fantastičen.
Zakaj sem to naredil?
Zelo in to res zelo me je zanimalo, kako se to izvede, če se samo objavi oglas
in samega človeka oz. kandidata za delovno mesto že v naprej imaš izbranega.
Bili smo trije kandidati. Pred menoj je bil en zelo dober gospod.
Potem sem bil jaz. A, ko sem končal in me skoraj vrgli ven iz sejne sobe, sem se
zunaj pred sejno sobo usedel in se delal, kot da nekaj pišem.
Izpraševalci so si vzeli nekaj časa in slišal sem, kako so komentirali mene.
Eden je celo bil zgrožen, nad mojim spraševanjem. Rekel je, da naj bom vesel,
da smo ga sploh poklicali. Čast pa taka.
In potem so prišli vsi ven ... nasmejani in zagledali so še zadnjega kandidata in rekli
" tako Andrej ... mi smo svoje končali in sedaj gremo na kosilo, ki ga ti častiš "
Seveda sem prej Andreja zunaj spraševal, kje je delal in kakšne reference ima.
Prav nič mi ni izdal. Pravzaprav mi je skoraj rekel, naj se zase brigam in ga pustim na miru.
A potem so zagledali mene. "Kaj pa vi še tukaj delate".
Jaz " čakam na predsednika uprave, da mi roko da " :)
Tako. Sedaj vem, kako izgleda v realnosti, če imaš nekoga že prej določenega za
delovno mesto. Na koncu ti plača kosilo. Upam, da ga je drago stalo!!!!!!
 
 
 

      Z dnem 04.02.2009 pa obstaja tudi druga možnost.

      Znatno lažja in produktivnejša.

      Prepričajte se sami na lastni koži - prošnjo vam napišem jaz.

 
 

 

 

          Držim pesti za vas in nikar ne pozabite na svoje sanje!

 

 

                                                                                                                                       Hvala, da ste me obiskali - Sandi

Priporočam sorodne povezave :

   •  Domov  •  Blog  •  Analiza  •  Vprašanja/odgovori  •